TORI TRIO
6. marec, 2010
www.stihovizija.si
Ko so bile slike uglasbene in pesmi naslikane, se je rodila Stihovizija, projekt poln čustvenega, tudi erotičnega naboja. Dramski igralec Polde Bibič ter harmonikar in skladatelj Jure Tori sta verze iz zbirke pesmi Rudija Medveda z naslovom Okruški večera/Ostanki spomina pretopila v poezijo do te mere, da je bilo že takoj popolnoma jasno, da je Stihovizija več kot le enkraten dogodek.
Jure Tori je glasbi, ki jo je napisal k izboru pesmi iz zbirke Okruški večera/Ostanki spomina, dodal novo dimenzijo, vključil vanjo kontrabasista Ewalda Oberleitnerja in indijskega tolkalista Ganesha Anandana in zaokrožil projekt še z nekaterimi novimi, prav tako liričnimi skladbami. Če je knjiga Okruški večera/Ostanki spomina obogatena s 17 slikami, ki jih je k vsebini naslikal akademski slikar Nikolaj Beer, se s CD ploščo Jureta Torija model ponovi, le da je tokrat naslikana Juretova glasba. Čudovit niz liričnih, na trenutke zelo erotičnih slik je prispeval slikar iz Rusije Nikolaj Aleksandrovič Mašukov. Premierno predstavitev CD plošče zasedbe Trio Tori z naslovom Najin dan/Our day bosta v posameznih delih v poezijo pretapljala dramski igralec Polde Bibič in dramska igralka Milena Zupančič, nastopajočim pa se bodo v posameznih delih koncerta na odru pridružile plesalke Plesnega društva Salam Ghazeea.
Jure Tori (1975, Trbovlje) je začel obiskovati glasbeno šolo pri sedmih letih, harmoniko pa se je pričel učiti dve leti kasneje. Poleg harmonike igra tudi klavir in orgle.
Radovednost in želja po igranju ga je že v zgodnjih otroških letih vodila v sodelovanje z različnimi zasedbami iz bližnjih krajev. Največji pečat mu je pustila skupina Orlek, saj so jo skupaj z ostalimi takratnimi člani ustanovili že pri njegovih štirinajstih letih, pri Orlekih pa ostaja do dan danes. Dolgoletno sodelovanje ter ustvarjanje mu je prineslo veliko izkušenj. Posneli so sedem zgoščenk in številne videospote. Nastopajo po Evropi, ZDA, Avstraliji, Nove Zelandiji in Aziji. Ustanovitev skupine Orlek je bil zanj tudi začetek ustvarjalnosti in osebne rasti.
Ljubezen, izkušnje in energija so ga vodile še naprej, njegova glasbena pot se je prepletala z različnimi ustvarjalci. Do sedaj je soustvarjal tudi z mednarodno plesno skupino En Knap, glasbeno skupino Hiša, Pihalnim orkestrom Svea, skupino Crazed Farmers, z Jadranko Jovanović in Nikolo Rackov. V zadnjem času pa poleg sodelovanja s skupino Orlek veliko sodeluje s kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem (zgoščenka Odsev spomina) in z Bogdano Herman. Konec leta 2009 je posnel ploščo z naslovom Najin dan (Our day) in ob tej priložnosti ustanovil trio, v katerem sta poleg njega še basist Ewald Oberleitner (Avstrija) in tolkalist Ganesh Anadan (Indija).
Ewald Oberleitner – bas je bil rojen 1937 v Leobenu. Glasbo je študiral v Munchnu in Gradcu (klarinet, kontrabas in tolkala).Od leta 1973 poučuje oddelek za jazz na graški univerzi za umetnost.
Zaslovel je kot basist s skupinama »Neighbours« (skupaj z Dieterom Glawischnigom) in »Karl-Heinz Miklin Trio«.
Na koncertih in pri produkcijah je sodeloval z glasbeniki kot so Anthony Braxton, Chet Baker, Art Farmer, Albert Mangelsdorff, John Surman, Wolfgang Puschnig, Eje Thelin, Herb Ellis, Sheila Jordan, Jay Clayton, Paul Bley, Karl Berger, Mark Murphy, Ellis Marsallis itd.
Ganesh Anadan (tolkala) – po študiju v Indiji se je leta 1977 preselil v Kanado, kjer je v Montrealu nadaljeval študij in prejel več uglednih nagrad. Po študiju klavirja in tolkal se je v celoti posvetil tolkalom, zlasti tradicionalnim indijskim. Začel je pisati glasbo za različne avtorje ter za film in gledališče.
ALBERTO MARSICO TRIO
14. maj, 2010
http://www.albertomarsico.it/organ_logistics_mp3.asp
Profesionalno se kot izvajalec na hammond orglah z glasbo ukvarja 15 let. V tem času je Alberto Marsico sam ali s triom nastopal po vsej Evropi (Berlin, Frankfurt, Bruselj, Haag, Ljubljana, Barcelona, Zagreb, Lizbona, Pariz), v San Franciscu je nastopil skupaj z Anthonyjem Paulom, na delavnici v Gubbiu pa je nastopil skupaj Ianom Paicom, bobnarjem zasedbe Deep Purple. Igra klasični jazz, a tudi soul, blues in funk. Nastopil je na festivalih: Verona Jazz, Munster Jazz Festival (Francija), Swinging Hannover (Nemčija), Jazz Festival na morju 1997-1998-2000 (Sredozemsko morje), Ascona New Orleans Jazz Festival 1992 in 2000 (Švica), Handzame Blues Festival 2000 (Belgija), Maribor Music Festival 1996 (Slovenija), Ancona Jazz, Blues Festival Luzern (Švica), Wendelstein Jazz Festival (Nemčija), San Remo Blues.
Glasbeniki, s katerimi sodeluje: Jimmy Witherspoon - Phil GUY - Sandro Gibellini - Sonny Rhodes - Ollie Nightingale - Ian Paice - Gianni Cazzola - Lannie MC MILLAN - Roberto ROSSI - Paul Jeffrey - Kay FOSTER JACKSON - Bobby Durham - Tiziana GHIGLIONE - Alex Schultz - Tad Robinson - Paul Anthony -- Fabrizio Bosso - Ann Hines - David Hudson - Mike Turk - Kenny Burrell.
19. junij 2010
http://www.renzoruggieri.com/rr/
Po diplomi v Milanu – piano jazz je začel nastopati na samostojnih koncertih po vsej Evropi ter v ZDA in Južni Ameriki. Je tipičen predstavnik »italian jazza«, ki je posnel več plošč z različnimi glasbeniki in samostojno. Napisal je glasbo za več kot 10 gledaliških predstav in sodeluje s Teatro dell'Opera di Roma. Glasbeniki, s katerimi sodeluje:
Enrico Rava, Franco Cerri, Lino Patruno, Gianni Coscia, Art Van Damme, Ares Tavolazzi, Peppino Principe, Bruno De Filippi, Gianni Cazzola, Jim Gailoreto, Ada Montellanico, Fabrizio Bosso, Michael Supnick, Ellade Bandini, Stefano Cocco Cantini, Paolo Damiani e ancora Piera Degli Esposti, Antonio Calenda, Germano Mazzocchetti, Davide Riondino, Judith Malina, David Haughton, Roberto Herlitzka, Sergio Caputo, Fabio Concato, Morgan, Dolcenera, Simone Cristicchi, Tonino Guerra, Monica Guerritore, Tonino Guerra. Je umetniški direktor treh festivalov: www.dolciromorijazzfestival.com, www.pinetoaccordionjazzfestival.com in www.accordionartfestival.com.
RENATO BORGHETTI (Brazilija)
25. junij, 2010
http://www.renatoborghetti.com.br/
Brazilski folk glasbenik in skladatelj v glasbi združuje različne stile iz njegove rodne pokrajine Rio Grande do Sul s primesmi sambe ter jazza in evropske klasične glasbe. Je prejemnik Latin Grammyja za najboljši brazilski album. V 25 letih je posnel 21 plošč.
Mejniki kariere:
V 80-ih letih je prejel več nagrad za najboljšega instrumentalista v Braziliji. Njegova prva plošča je izšla v zlati nakladi (200.000 izvodov). Odšel je na nemško turnejo (Munchen, Frankfurt, Stuttgart).
V 90-ih letih je nastopil v New Yorku, odšel na južno-ameriško turnejo. Zadnjih 10 let veliko nastopa v Evropi, zlasti s svojo skupino v kateri so še Pedro Figueiredo - sax, flavta, Daniel Sá – kitara, Vitor Peixoto – klavir.
2. julij 2010
http://www.martinlubenov.com/orkestar_en.htm
Študiral je klasično glasbo in jazz v Sofiji in na Dunaju, kamor se je preselil. Postal je nekakšna vez med glasbenimi stili folk glasbe bivše Jugoslavije in Srednje Evrope. Začel je sodelovati z različnimi glasbeniki, med drugim s Sandy Lopičić orkestrom in z Jony Iliev Bandom v Bolgariji. Je dobitnik prestižne avstrijske glasbene nagrade v kategoriji jazz/world pa tudi dobitnik French Prix Gus Viseur. Sodeloval je z avstrijskim jazz saksofonistom Wolfgangom Puschingom, na jazzovski harmonikarski sceni pa največ sodeluje z glasbeniki kot so: Richard Galliano (Francija), Renato Borghetti (Brazilija), Danças Ocultas (Portugalska). V Bolgariji so posneli film o njegovi glasbeni poti in ga leta 2009 prikazali na Sofia International Film Festival.
14. oktober, 2010
http://www.fringemedia.org/music/compe-cloveska-ribica-human-fish/
Janez Škof je eden najboljših slovenskih igralcev, ki se v prostem času ukvarja tudi z igranjem diatonične harmonike in petjem. Po izobrazbi je diplomiran filmski in gledališki igralec. S svojim vlogami se pojavlja tako na gledaliških odrih, kot tudi na televizijskem ekranu, vse bolj pa postaja opazen tudi s harmoniko v rokah. Je član ljubljanske Drame, kjer ga lahko vidimo v številnih gledaliških predstavah (Bratje Karamazovi, Katarina, pav in jezuit, Edvard drugi, Translacije, Kralj Ojdip, Hodnik...). Večinoma navdušuje publiko v glavnih vlogah. Poleg gledališča pa ga velikokrat vidimo tudi v različnih televizijskih nadaljevankah, kot na primer Vrtičkarji in Naša mala klinika.
Poleg tega je samouk na diatonični harmoniki, zato je njegovo igranje tako zanimivo, saj igra s srcem in v igranje res vlaga svojo dušo. Najprej smo ga lahko slišali v uglasbenih pesmih slovenskega pesnika Daneta Zajca, s katerim sta tudi veliko nastopala. Njuni nastopi so vedno magnet za poslušalce. Janez Škof pa vedno več nastopa tudi s šestorico glasbeno podobno naravnanih članov igralskega poklica. To je skupina Čompe, ki uglasbuje pesmi slovenskih pesnikov, kot npr. Rozmana, Jesiha in Kocbeka ter tako ostaja zvesta slovenski poeziji. Njihova glasba se spretno izogiba že znanim glasbenim potem in se podaja na pot čisto posebne glasbe. Tisto kar že poznamo združuje z lastnimi idejami in ustvarja čisto svojo lumpenproletariat godbo, povsem brez elektronskih instrumentov. Njihovi koncerti so vedno zelo obiskani, saj so pravi vir zabave in dobre volje.
Jazzagorje 2005-2009
Katja Šulc kvartet, Rok Weber Trio z Barbaro Čokl, Peter Urek, Janez Gabrič, Nikola Matošič, Neva Marn, Eva Hren, Marko Mozetič, Blaž Jurjevič, Ratko Divjak, Iva Stanič, Gregor Ftičar, Črt Remic, Klemen Krajc, Anže Žurbi, Jure Tori in Ewald Oberlaitner, Jadranka Juras s skupino, Pevci Irene Vidic, Kristina Oberžan Quartet, Nanča Muck Quartet, Metod Banko Quartet, Trio K4, Igor Lunder Duo, Zoran Škrinjar, Duo Libido, Katja Koren s skupino, Miusov Quartet, Aleš Hadalin in Franci Vrtačnik, Simonne Zanchinni (Italija), Otto Lechner (Avstrija), Miha Debevec in Tomaž Rožanec, Chris Eckman, skupina Orlek, skupina Sedef, Che Ensemble Argentino, skupina Traffic Jam in drugi.